odnos do menstruacije

Attitude towards menstruation and blood (Slovenian)

V sodobnem času imamo občutek, da so negativna stališča, sram in predstava nečistosti menstruacije stvar preteklosti. Vendar mnogo avtorjev trdi, da imajo kulturni tabuji in razlage iz preteklosti, ki so večinoma negativne, vpliv na posameznikova prepričanja in odnos do  menstruacije celo v današnji sodobni družbi. Pri ženskah namreč še vedno prevladujejo negativna čustva v zvezi z menstruacijo in menstrualnim krvavenjem v precej višjem deležu, kot bi pričakovali. poseben tabu, ki ga srečamo v vseh kulturnih okoljih ne glede na stopnjo razvoja in vrsto religije, je tabu menstrualne krvi novejše raziskave v širšem mednarodnem prostoru najpogosteje izpostavljajo, da je odnos ženske do menstrualne krvi pogojen s položajem, ki ga ženski določa sociokulturno okolje, z odzivi vrstnikov, z medijsko prezentacijo pojava ter s številom pozitivnih z menstruacijo povezanih izkušenj ženske. Do razlik v percepciji menstruacije prihaja tudi z ozirom na spol, posebej pomembno vlogo pri dojemanju fenomena pa igrajo mediji, ki menstruacije običajno ne prikazujejo kot fiziološkega pojava.

Fiziologija jo namreč predstavlja kot normalen proces, ki je sestavni del ženskega reprodukcijskega sistema, kar je v popolnem nasprotju z medikaliziranim pogledom, ki žensko menstruacijo normira in patologizira. Medikalizacija je proces, skozi katerega je vsakdanje življenje in delovanje preoblikovano v medicinske probleme, podvržene medicinskemu nadzoru in definicijam, v katerih so poudarjeni tveganje, patologija in terapevtski posegi ali potreba po nadzoru. Nekateri pravijo, da medikalizacija ni samo širjenje medicinskih znanj, praks in tehnik v vsakdanje življenje ljudi, temveč tudi uvrščanje določenih pojavov na področje medicine.

Procesu medikalizacije je bilo najbolj izpostavljeno prav žensko telo ter večina vidikov njenega življenja, najbolj pa njena reproduktivna vloga. Medicina je dosegla, da se vsi ti fiziološki procesi definirajo kot »medicinski problem«, ki vsekakor zahteva mnenje in interveniranje strokovnjaka, torej zdravnika. Medikalizacija ženske se torej odraža v različnih vidikih – v izumljanju vedno novih ali preoblikovanju tradicionalno normalnih stanj ter fizioloških življenjskih obdobij v medicinske patologije (predmenstrualni sindrom, nosečnost in porod, menopavza, pa tudi menstruacija) in v discipliniranju žensk skozi podrejanje medicinskim praksam.

Značilno pojmovanje menstruacije, se nanaša na njeno normalnost (ko govorimo o njeni funkciji) in patološkost (kadar jo zaznamuje nepravilen način pojavljanja, bolečine in druge nepravilnosti).

Raziskave so po pokazale, da danes, še zlasti v razvitejših državah, ženske oz. mladostnice pri odpravljanju težav, ki jih s seboj prinaša menstruacija, najpogosteje iščejo pomoč medicine.

Medikalizacijo je torej družba sprejela in ponotranjila. Glede na različno pojmovanje menstruacije, ki se nahaja nekje na presečišču feminizma in težnje po ženski emancipaciji ter obenem še vedno s pritiklinami občutkov sramu iz časa patriarhata, ob procesih intenzivne medikalizacije ženske reprodukcije in neustreznem predstavljanju s strani medijev se postavi vprašanje, kako menstruacijo dojemajo študenti babištva (katerih stališča so odsev vzgoje v družini ter družbenega trenutka, vendar oblikovana v procesu izobraževanja). Percepcija koncepta menstruacije je namreč v pomembni povezavi s percepcijo koncepta fiziološkega poroda; menstruacija in porod sta izkušnji ženske, ki lahko doprineseta k njenemu opolnomočenju, feminizaciji. Raziskava je pokazala, da imajo študentke tretjega letnika študija babištva bolj pozitiven odnos do menstrualne krvavitve in menstruacijskega ciklusa v primerjavi s študentkami prvega letnika. Študentke medicine enkrat pogosteje opredeljujejo svoj menstrualni ciklus kot patološkega: v 74 % poročajo o dismenoreji in v 61 % o predmenstrualnem sindromu; in pogosteje posegajo po samozdravljenju z inhibitorji prostaglandinov, v primerjavi s študentkami zdravstvene nege, ki o dismenoreji poročajo le v 31 % ter o predmenstrualnem sindromu samo v 36 %.

Tu smo, da razbijamo tabuje in da bomo vse ženske kmalu komaj čakale tiste dni!